(a) Vsako ukrepanje za izognitev trčenju v skladu s pravili tega dela mora biti, če le to okoliščine dopuščajo, pozitivno, pravočasno in takšno, kot bi ga storil dober upravljavec plovila.

(b) Vsaka sprememba smeri in/ali hitrosti, za izognitev trčenju, mora biti, če le to okoliščine dopuščajo, dovolj velika, da jo drugo plovilo, ki opazuje s prostim očesom ali z radarjem, lahko takoj opazi. Izogibati se je treba zaporednim majhnim spremembam smeri in/ali hitrosti.

(c) Če je na voljo dovolj prostora, je lahko že sama sprememba smeri najbolj učinkovit ukrep, da se plovilo izogne nevarni bližini, pod pogojem, da je sprememba smeri pravočasna, izrazita in ne privede plovila v nevarno bližino drugih plovil.

(d) Ukrepanje za izognitev trčenju mora omogočiti ploviloma srečanje na varni razdalji. Učinkovitost tega ukrepa je treba skrbno preverjati, dokler se drugo plovilo varno ne oddalji.

(e) Če se je treba izogniti trčenju ali pridobiti čas za presojo situacije, mora plovilo zmanjšati hitrost ali se ustaviti, tako da ustavi pogon oziroma ga prestavi v vzvratno vožnjo.

(f)

(i) Plovilo, ki ne sme ovirati prehoda ali varnega prehoda drugega plovila v skladu s katerimkoli določilom iz teh Pravil, mora glede na okoliščine pravočasno ukreniti vse, da zagotovi dovolj prostora za varen prehod drugega plovila.

(ii) Plovilo, ki ne sme ovirati prehoda ali varnega prehoda drugega plovila, mora enako ravnati tudi v primeru približevanja drugemu plovilu, ko obstaja nevarnost trčenja. Pri tem mora pri izvajanju ukrepov za zagotovitev varnega prehoda drugega plovila celostno upoštevati pravila tega dela.

(iii) Plovilo, katerega varen prehod ne sme biti oviran, mora kljub temu ravnati v skladu s pravili tega dela, če se plovili približujeta tako, da obstaja nevarnost trčenja.